Najnovejša dognanja umetne inteligence so razkrila, da je supermasivna črna luknja Strelca A* v središču Rimske ceste usmerjena neposredno proti Zemlji in se vrti z maksimalno hitrostjo, kar je presenetilo astronomsko skupnost. Medtem ko znanstveniki raziskujejo potencialne nevarnosti za človeško razmnoževanje v vesolju, kot so mikrogravitacija in kozmični žarki, se povečuje tudi zaskrbljenost zaradi satelitov, ki utišajo vesolje. Tisoči internetnih satelitov v orbiti povzročajo elektronski šum, ki moti delovanje radijskih teleskopov in preprečuje zaznavanje oddaljenih kozmičnih signalov. Kitajski raziskovalci so že predlagali strategije, kot so lasersko orožje in sabotaže dobavnih verig, za nevtralizacijo satelitov Starlink Elona Muska, ki jih vidijo kot grožnjo.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Evropska unija in NATO sta ostro obsodila Rusijo zaradi njenih »zlonamernih kibernetskih aktivnosti« in hibridnih napadov. Poudarili so, da so ti napadi usmerjeni proti evropski varnosti in demokraciji ter da poskušajo spodkopati stabilnost v Evropi in širše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključne kadrovske spremembe v obrambnem in obveščevalnem aparatu države. Na mesto novega načelnika Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) je imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil Službo za zunanje obveščevalne dejavnosti (SVR). Dosedanji načelnik vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov pa je bil imenovan za novega pomočnika predsednika, kar predstavlja nenavaden prehod aktivnega vodje obveščevalcev v središče politične in diplomatske koordinacije Ukrajine. Zelenski je ob imenovanju Ivaščenka poudaril, da ena osrednjih strategij v spopadanju z Rusko federacijo ostaja sistematično omejevanje njenega gospodarskega potenciala. Premestitev Budanova v neposredno bližino predsedniškega urada sovpada z obdobji povečanih notranjepolitičnih pritiskov in kritik na račun vodenja države. Te kadrovske rošade so po mnenju analitikov namenjene tesnejšemu nadzoru nad obveščevalnimi operacijami in optimizaciji odločevalskega procesa v času nadaljujočega se konflikta, kjer Kijev išče nove načine za destabilizacijo nasprotnikovih virov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno imenoval Olega Ivaščenka za novega vodjo Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) namesto Kirila Budanova. To je Zelenski potrdil v petek zvečer, 2. januarja, z objavo odloka o imenovanju.

Moldavija se je udeležila večnacionalne vaje Nata 'Agile Spirit 2025' v Gruziji, kar je bil pomemben dogodek za to državo, medtem ko je vremenar Martin Armstrong napovedal, da Zahod skuša izzvati Rusijo k prvemu napadu na Nato, da bi upravičil obsežno vojno. Armstrong je predvidel tudi, da naj bi posledice te eskalacije strašile vsakega državljana ZDA.

Po poročanju New York Timesa naj bi bil Donald Trump navdušen nad parado zmage v Moskvi 9. maja, pri čemer naj bi Rusijo označil za 'nepremagljivo'. Poleg tega naj bi Trump pozitivno ocenil ukrajinske napade na energetsko infrastrukturo Ruske federacije, ki naj bi bili pripravljeni s sodelovanjem Cie.

Ian Proud na spletni strani glenndiesen.substack.com trdi, da so Trumpove grožnje Rusiji odvzele pritisk na Ukrajino za koncesije, kar naj bi vodilo v ukrajinski propad. Medtem pa ukrajinski predsednik Zelenski sporoča, da je Ukrajina osvobodila več kot 6000 vojnih ujetnikov, vključno z 5857 iz ruskega ujetništva in 555 izven dogovorjenih izmenjav. Na drugi strani nacionalsecurityjournal.org poroča o novi ukrajinski strategiji, ki naj bi ciljala na navadne Ruse z donski napadi, s čimer želijo vojno približati ruskemu prebivalstvu, kar povzroča motnje v prometu, zlasti v Moskvi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski je sporočil, da je za Ukrajino sprejemljiva omejitev vojske na 800.000 pripadnikov. Po njegovih ocenah ta številka zagotavlja učinkovito obrambo države v primeru nadaljnje ruske agresije in hkrati omogoča vzdržen sistem mobilizacije. Medtem ko se Kijev ukvarja s strateškimi vprašanji obrambe, je predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se Ukrajina ne more enostavno umakniti z okupiranih ozemelj, saj bi to pomenilo kršitev nacionalne zakonodaje. Kot morebiten kompromis je izpostavil vzpostavitev proste ekonomske cone s posebnimi pravili na teh območjih. Na okupiranih ozemljih so ruske sile po več kot treh letih ponovno odprle gledališče v Mariupolu. Objekt je bil uničen v ruskem zračnem napadu leta 2022, v katerem je pod ruševinami umrlo veliko število civilistov, ki so tam poiskali zatočišče. Odprtje gledališča je v Kijevu sprožilo ostre odzive, saj dogodek označujejo za nespoštljivo dejanje do žrtev masakra. Hkrati Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, saj naj bi bil raketni sistem Orešnik pripravljen za morebitno uporabo, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Načelnik generalštaba ruske vojske general Valerij Gerasimov je ukazal nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varovalnih območij globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Po navedbah ruskega vojaškega vrha je cilj teh operacij zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, vendar analitiki opozarjajo, da gre za poskus trajne priključitve in nadzora nad novozasedenimi ozemlji. Ukrep je neposredno podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je strategijo označil za obrambno nujnost. Gerasimov je ob tem trdil, da je ruska vojska v zadnjem mesecu zavzela približno 700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Te trditve prihajajo v času, ko se ruske sile spopadajo z odporom ukrajinske vojske, a hkrati širijo svojo prisotnost na severovzhodu države. Strategija vzpostavljanja varnostnih pasov kaže na spremembo taktike Moskve, ki želi s t. i. sanitarnimi kordoni preprečiti ukrajinsko obstreljevanje ruskih mest, kot je Belgorod, hkrati pa ustvariti novo dejansko mejo na terenu. Ukrajinska stran na te premike odgovarja z okrepljenimi obrambnimi položaji, medtem ko se na mednarodnem parketu nadaljujejo pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v svojih tradicionalnih novoletnih nagovorih narodu in vojski izrazila diametralno nasprotni si stališči glede prihodnosti vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin v nagovoru ob vstopu v leto 2026 poudaril svoje neomajno prepričanje v končno vojaško zmago Rusije in ruske vojake označil za heroje, je Zelenski v svojem nagovoru zatrdil, da je mirovni načrt že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu ukrajinske strani pa Putinova retorika nakazuje na strategijo izčrpavanja, saj se ruska vojska osredotoča na vztrajnost in upa na popuščanje potrpežljivosti Zahoda. Analitiki opozarjajo, da je Rusija pod Putinovim vodstvom postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar ruski predsednik še vedno stavi na svojo kalkulacijo, da bo čas na njegovi strani. Putin je v govoru poudaril odločnost in skušal projicirati moč, kljub temu da so bili začetni cilji hitre zmage leta 2022 neuspešni. Zelenski na drugi strani kljub napovedim o pripravljenem mirovnem dogovoru opozarja na nevarnost novega leta vojne, kar kaže na negotovost diplomatskih prizadevanj, ki so se v zadnjih mesecih odvijala med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, namenjenem državljanom in vojaškemu osebju, je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ciljev in da verjame v moč svoje vojske. Posebej se je zahvalil vojakom in poveljnikom na fronti ter jim čestital za praznike, pri čemer je poudaril, da celotna država stoji za njimi in verjame v njihov uspeh. Ta retorika sovpada z nedavnim stopnjevanjem vojaškega pritiska na vseh frontah, o katerem je Putin poročal po obisku poveljniškega centra konec decembra. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in pogovorom z ameriškimi odposlanci, ki so potekali v začetku decembra, ruska stran vztraja pri svojih pogojih. Putinova poslanica potrjuje, da Moskva v novo leto stopa z neomajno držo glede nadaljevanja vojaških operacij, medtem ko Kijev in zahodni zavezniki opozarjajo na pomanjkanje resnične želje po miru na ruski strani.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Andrej Kartapolov, predsednik odbora ruske dume za obrambo, je v izjavi za medije poudaril, da ruske oborožene sile ne načrtujejo napadov na zasebno nepremičnino ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah ruska vojska pri načrtovanju svojih operacij izbira cilje, ki jih ocenjuje kot strateško pomembnejše oziroma, kot se je izrazil, "dostojnejše" od osebnega bivališča ukrajinskega voditelja. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer in nenehnih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Kartapolov je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih neposrednih napadih na simbole ukrajinske državne oblasti in zasebno lastnino njenih najvišjih predstavnikov. Čeprav so ruske sile doslej zadele številne civilne in vladne objekte po vsej Ukrajini, uradna Moskva s to izjavo poskuša komunicirati selektivnost pri izbiri tarč, hkrati pa ohranja retoriko o vojaški premoči.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.